Preskoči na glavno vsebino

Slovenski božič

Noben praznik ni tako obremenjen z “dodatno ponudbo” kot Božič. 
Trgovine se odenejo v božično preobleko ponekod že kmalu po prazniku Vseh svetih. Prodaja začne naraščati, mesta tekmujejo med seboj v nočnih osvetlitvah, parkirišča pred veleblagovnicami pa so polna počasi premikajoče se pločevine, v kateri ljudje v veliki želji po nakupovanju potrpežljivo čakamo, da najdemo prostorček za svojega jeklenega jelenčka. Oprostite, jeklenega konjička sem mislil.

TABU

Tudi v Sloveniji se zdi, da vsi nestrpno pričakujemo Božič. Pa čeprav je beseda advent tabuizirana. Slovenski mediji so besedo advent prevedli v čarobni, pravljični, magični, veseli in nori december.
In v resnici je dvanajsti mesec v letu, ki se sicer imenuje deseti (december), bolj mesec norije kot pa mesec pričakovanja. Naši predniki so adventu rekli tudi mali post in pred polnočnico jedli ribo.

BOŽIČNO ONESNAŽEVANJE

Danes od tega ni ostalo praktično ničesar več, še spomina ne. Namesto tega pa okoli vseh vogalov hreščijo ameriške božične popevke, mi pa se spotikamo ob plastične in čokoladne Miklavže in Božičke, ko pridemo v trgovino po kruh. Dovolite mi zlobno pripombo: to je božično onesnaževanje.
Seveda pa je tam, kjer je Božič v resnici doma, to so domovi naših družin, vse drugače. Kljub cenenim bleščečim lučkam za celotno hišo kristjanom hiše še vedno krasijo adventni venčki. Velikanski televizijski zasloni v dnevnih sobah pa velikokrat ugasnejo, da se namesto njih zasveti najprej ena, potem dve in tri ter slednjič vse štiri drobne svečice.

MAH BOLJ DIŠI KOT BONBONI

O praznikih in praznovanjih
v primežu politike je veliko
tudi v moji novi knjigi
Dalmatino. Vabim k branju.
Prav nenavadno je, da imajo otroci ravno advent in božične praznike najraje. Moji me tudi sredi pomladi ali poletja znajo vprašati, kdaj bo že prišel ta Božič. Otrokom so seveda všeč adventni sejmi in nove igrače, ki jih je prinesel Miklavž. A neznansko bolj od tega so jim všeč preproste plastične figurice v jaslicah in nabiranje mahu v gozdu. Noben bonbon ne diši tako lepo kot navadni mah. Nobene trgovine z igračami se otroci v življenju ne spominjajo tako kot polnočnice, kljub mrazu, dolžini maše in pomanjkanju sedišč. 

BOŽIČ: SLOVENSTVO & KRŠČANSTVO

Moja draga pravi, da bodo otroci, ko bodo odšli od doma, s seboj odnesli prav te čarobno-romantične spomine, ki jih bodo spremljali in jim pomagali pri ohranjanju krščanstva in slovenstva. Zato včasih tudi kar na vse tri svete večere s kadilnico in vodo obidemo vse prostore v hiši.
Res je, za Božič starši otrokom damo več kot ponavadi. Seveda, saj tudi torte soproga ne speče vsak dan, ampak samo za rojstne dneve. Za praznike. Naši so presrečni, ker lahko spijo vsi skupaj na kavču v dnevni sobi ob lučkah in smrekici. Še na muco, ki vedno najraje spi v jaslicah, nismo preveč jezni. Se raje posmejemo in rečemo, da so naše mačke globoko verne: že deseta mačka po vrsti gre spat v jaslice.
Božič tako za naše ljudi kljub vsej prodajni navlaki ostaja pristni družinski, slovenski in krščanski praznik. Da bi le ostal tak čim dlje!

Voščilna kolumna je bila objavljena na naslovnici goriškega tednika Novi Glas v zadnji številki leta 2017: KLIK

Komentarji

  1. Obžalujem slovenske levičarje, ki morajo gkedati vso to za njih nesnago. Obžalujem tovarišico Tomič, ki prav gotovo kozla celi december, ko se ji prikazujajo krščanski "maliki", ki jih tako črti, da jim ne dovoli v slovenske šole. Tovariš Miha Kordiš je sicer nekoliko trdnejši v svojih stališčih in praktično ga pojavljanje vseh treh dobrih mož, kakor jih poimenuje izkrivljena terminologija komunistov, ne zanima. Njega zanimajo druge intrige s katerimi želi ohraniti status poslanca .
    Seveda so med levičarji tudi takšni, ki se jim katoliški Kristus gnusi, med tem ko jih pravoslavni razsvetli in razneži, tako da ob njem praznujejo še pravoslavno Novo leto. Ti so prišli iz vzhoda, včasih smo jih imenovali Bizantinci. Strogo so nadzirali Slovence in jim preprečevali vero v njihovega Krustusa, svojega pa so lepo čstili tudi v slavni JLA, kovnici bratstva in enostnisti, Enostnost je bila dovoljena le, če se je pisala v cirilici.
    Vrle levičarje pa sprašujem: kako pa trgovci sploh vedo, da obstoja Božič?Tega se morajo nekje naučiti. Ali je spet cesta tista, ki kvari sicer napredno vzgojene prebivalce? Ej cesta, cesta, ta vse skvari!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov