Mwoja besejda (tastara)

S porastom rumenega poročanja so vzniknile tudi nove osebnosti, ki so nenadoma postale zanimive, saj je bilo treba z nečim napolniti ta novi medijski prostor. Ne glede na konstantno jamranje Slovencev, kako je Slovenija majhna, smo v tako »majhni« deželi dobili veliko, pravzaprav ogromno novih zvezd(ic). V času rajnke Jugovine smo imeli samo enega pisatelja, ki je živel samo od prodaje svojih knjig (pa še tistemu so kritiki to zamerili, ker da mu je zaradi tega padla kakovost). Danes pa samo od svojega petja živi že množica Slovencev in Slovenk. Glede na to, kaj vse moramo poslušati na radijskih postajah, ki se držijo zakonskih kvot o deležu slovenske glasbe, se moram prav ugrizniti v jezik, da ne napišem kaj žaljivega. Prenekateri namreč spominja na sračjo pevko iz otroške zgodbice o sraki, ki je ukradla biserno ogrlico operni pevki, si jo nadela, in s »petjem« prestrašila pol gozda. Nadaljevanje kolumne v knjigi: Protestantino Naročila: tino.mamic@gmail.com ali +386-5-639-42-69

Mediji so glavna in največja cokla razvoja slovenske demokracije, gospodarstva in pravosodja. A to lahko spremenimo državljani sami. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da šest tednov pred volitvami ustanovijo stranko, ki potem na parlamentarnih volitvah rekordno zmaga.  Samo v banana republiki se lahko zgodi, da sindikati na televiziji javnost ščuvajo proti gospodarskemu sodelovanju z ZDA. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da neplačano parkirnino izterjajo v nekaj tednih, medtem ko se tatovi milijard mirno vozijo naokrog s svojimi jahtami.  Da se je Slovenija osamosvojila, so imeli ključno vlogo mediji. A ti isti mediji so tudi najbolj zaslužni, da so Slovenijo že prehitele mnoge nekoč veliko revnejše srednjevropske države. Mediji so glavni krivci, da je slovenska demokracija postala banana-demokracija. Kako torej spremeniti medije? To je ključno vprašanje. To vprašanje so si politiki desne-sredine že nehali postavljati. Po četrt stoletja bojev za medijsko uravnot