Preskoči na glavno vsebino

Objave

"Oprosti, Bog, kajti Dalmatinec sem!"

Peter Jančič in Tino Mamić (pogovor o medijih)sreda, 24. januar, ob 18.00, Trubarjeva hiša literature, Ribji trg 2, Ljubljana Predstavitev dveh knjig o dogajanjih v slovenskih medijih. O medijskem zakulisju, političnih ozadjih in medijskih botrih sta odkrito spregovorila prodorna novinarja in urednika: Peter Jančič in Tino Mamić. Jančičev "Fake news" razkriva ozadja in manipulacije odmevnih medijskih zgodb. Na konkretnih primerih razkriva interese urednikov, novinarjev in skupin, ki so in še vedno ustvarjajo lažnive novice ali t.i. "fake news". »Knjiga se bere kot kriminalni roman. Nisem je mogel odložiti dokler je nisem prebral do konca," je povedal Tino Mamić. Mamićeva knjiga "Dalmatino" Tina Mamića pa je zbirka komentarjev, ki tudi na humoren, a hkrati neprizanesljiv način, slikajo slovensko politično realnost in medijske (ne)sporazume. "Mediji so glavna cokla gospodarskega in družbenega razvoja," trdi Mamić in za to niza vrsto argumentov …
Najnovejše objave

V dobri družbi (intervju)

Danes bom ob 20.h na novomeški televiziji Vaš kanal gost Jane Debeljak. Teme pogovora so različne, tudi osebne. Napovednik je objavljen tukajle: http://fb.me/29A9hoA9o  Ponovitve oddaje bodo: 18. januar ob 22:00 19. januar ob 9:35 20. januar ob 21:30 Vaš kanal, ki ga lahko spremljamo po Dolenjskem, Gorenjskem in v Ljubljanski kotlini, najdemo na naslednjih kanalih: SiolTV              kanal 665
T-2                    kanal 21
AmisTV            kanal 303
Telemach          kanal 149 in tudi pri lokalnih kabelskih operaterjih

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Slovenski božič

Noben praznik ni tako obremenjen z “dodatno ponudbo” kot Božič.  Trgovine se odenejo v božično preobleko ponekod že kmalu po prazniku Vseh svetih. Prodaja začne naraščati, mesta tekmujejo med seboj v nočnih osvetlitvah, parkirišča pred veleblagovnicami pa so polna počasi premikajoče se pločevine, v kateri ljudje v veliki želji po nakupovanju potrpežljivo čakamo, da najdemo prostorček za svojega jeklenega jelenčka. Oprostite, jeklenega konjička sem mislil. TABU Tudi v Sloveniji se zdi, da vsi nestrpno pričakujemo Božič. Pa čeprav je beseda advent tabuizirana. Slovenski mediji so besedo advent prevedli v čarobni, pravljični, magični, veseli in nori december. In v resnici je dvanajsti mesec v letu, ki se sicer imenuje deseti (december), bolj mesec norije kot pa mesec pričakovanja. Naši predniki so adventu rekli tudi mali post in pred polnočnico jedli ribo. BOŽIČNO ONESNAŽEVANJE Danes od tega ni ostalo praktično ničesar več, še spomina ne. Namesto tega pa okoli vseh vogalov hreščijo ameriš…

S. Pavla Bajec (1921-2017)

Danes je umrla sestra Pavla Bajec. Redovnica in umetnica je bila krščena kot Darinka-Vida Bajec. Narodno zavedna družina je emigrirala v Jugoslavijo, da ne bi bilo treba otrok zaradi nadarjenosti poslati v šole v notranjost Italije. Vstopila je v red Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru (1934), kjer je končala učiteljišče. Študirala je slikarstvo, violino in klavir. Po vojni so ji oblasti prepovedovale poučevati. V Skrilje se je vrnila k bolni materi, kjer se je ukvarjala z otroki in jih učila modeliranja. Izdelali so jaslice za cerkev v Dobravljah. Restavrirala je križev pot v Skriljah, slikala tihožitja, otroške portrete, delala kopije mojstrov: Murilla, Raffaella, Leonarda da Vincija. Izdelala je božji grob za Kamno Gorico in Kranjsko Goro, delala načrte za mašne plašče, risala božične in velikonočne vizitke. Bila je gostja v zelo odmevni oddaji na nacionalni televiziji Pričevalci (2016) Jožeta Možine, ki je tudi na svetovnem spletu dosegla visoko gledanost. Odd…

Tudi v Sloveniji se da veliko povedati

​Tudi letos smo proslavo začeli s himno v izvedbi, ki jo že leta in leta predlaga Boris Pahor. Zato naj ponovim njegovo misel, da moramo zaradi Prešernovega sporočila in lastne narodne identitete v himno svoje države umestiti tudi svojo državo. Čeprav se to zdi logično pa naša družba nima posluha za to. Spomnimo se samo zapleta, ko nam lani pevski zbor himne v tej obliki ni hotel zapeti. Tokrat tega problema ni bilo. Združenje novinarjev in publicistov z meškovimi priznanji opozarja ne velike Slovence, ki so kljub najrazličnejšim preprekam, velikokrat tudi izredno hudim, glasno opozorili na dejstva, ki so v javnem interesu. Na stvari, za katere smo ljudje imeli pravico vedeti, a tega nismo smeli izvedeti, ker se je tako odločila država, politika ali kapital. Nič novega pod soncem. Tudi dandanes ne. Slovenska politična demokracija, žal, še vedno ni prinesla popolne medijske svobode. Ni prav, da vedno samo jamramo. Nekaj je treba tudi storiti. Mi smo zato ustanovili Združenje novinarjev…

Zgodba o prepovedanem Miklavžu

Pred sploh-ne-davnimi-davnimi časi, nekega decembrskega dne leta 2003, sta oče in hči brala Cicido. (Cicido je kot Ciciban, le da je namenjen še mlajšim kot so cicibani.) Zgodba se je dogajala v Luksemburgu, kamor se je vsa družina preselila s trebuhom za kruhom. Štiriletna hči je po enem letu tujine skoraj že pozabila, kaj so jo naučili v slovenskem vrtcu o čudežnih dogodkih prazničnega decembra. Ko sta očka in hči tako oni dan brala Cicido, sta naletela na zgodbico, kjer so med besedilom namesto besed tudi ilustracije. Med slikicami sta ob podobici belobradega starca z belo kučmo v belem krznu prišla do zanimivega zapleta. Ob vprašanju, kdo je to, je punčka začela iskati po spominu. Malo je že pozabila, da imamo v Sloveniji poleg Miklavža še enega podobnega delilca daril. Ker se imena ni mogla spomniti, ji je oče rekel, da je to Miklavž. Tako se pač v zahodnoevropskih državah imenuje enega in istega človeka, ki mu v Sredozemlju dajejo na glavo škofovsko mitro, v anglosaškem svetu pa…