Preskoči na glavno vsebino

Meškovo priznanje Borisu Pahorju, utemeljitev

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu.
Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo.
Kot je sam Boris Pahor povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil intervju z Edvardom Kocbekom, ki je tako prvič povedal za povojne izvensodne poboje. Ta zapis je eden od temeljev slovenske demokracije, saj je tako razburkal deželo pod Triglavom, da so oblasti prepovedale tako Zaliv kot vstop Borisa Pahorja v državo. V zaporu pa sta posledično pristala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tema povojnih pobojev je med slovenskimi intelektualci postala vroča tema, ki se ni ohladila vse do uvedbe demokracije in osamosvojitve. Bila je rdeča nit vseh prizadevanj Slovencev za demokracijo in samostojnost.
Pahor je dolgo prepričeval Kocbeka, naj javno pove za poboje. Intervju je nastajal kar pet let. Boris Pahor je vedel, da brez pluralizma ni napredka. Kot človek dejanj pa ni ostal tiho kot mnogi drugi intelektualci, ampak se je za pluralizem tudi dejavno zavzemal. Ne brez nevarnosti, saj je jugoslovanska tajna policija (t.i. Udba) v Trstu aktivno delovala. Večkrat je tajno preiskovala tudi pri Pahorju.
V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«.
Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode.

Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) je zato v veliko čast Borisu Pahorju podeliti Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti.
Tino Mamić
Predsednik ZNP
Urška Makovec
Predsednica Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška

Komentarji

  1. Tino,
    svoje identitete ne skrivam.(glej sliko na mojem blogu) Moje ime je tudi znano. Tudi IP in elektronska pošta. Tudi priimek je omenjen na mojem blogu – če ga kdo hoče najti. Obojega skupaj pa ne želim objavljati, ker ne se ne želim izpostavljati spletnim iskalnikom.
    Jaz mislim, da je za objavo moje replike dovolj podatkov. Če pa vi mislite drugače, potem pač naj bo tako v božjem imenu.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Gospod Rado,
      Če bi to bilo res, kar pravite, bi se brez dolgovezenja podpisali. A se ne. Če je na Vašem blogu mogoče najti Vaš priimek, je zelo nenavadno, da ga še naprej skrivate. Moje načelo je izogibati se žalitvam in anonimnosti. Če Vam to ni všeč, pojdite na bloge, kjer s tem nimajo težav. ibzira je zelo velika.
      Tino Mamić

      Izbriši
  2. Ko bi bilo lahko takih Slovencev več - kot otroku mi je BP ostal v spominu ko je v svojem Fiatu 850 vozil podarjene slovenske knjige v tržaško učiteljišče.Z mojim očetom sta se dobro razumela, iz njegove knjižnice je le malo knjig romalo na smetišče.
    Milan V. Smolej
    Suvikuja4B
    02120 Espoo
    Finska

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov